Sprejem in bivanje

Postopek pred sprejemom v Dom

Odločitev za prehod iz domačega okolja v institucionalno varstvo je pomembna življenjska prelomnica starejše osebe in njegovih bližnjih. Da bo ta prehod čim lažji in čim manj stresen, socialna delavka bodočega stanovalca in njegove svojce že pred sprejemom seznani z bistvenimi informacijami glede sprejema in bivanja v Domu. Pred samim sprejemom si stanovalec ogleda Dom in sobo v kateri bo bival, poleg tega prejme tudi informacije glede cene in obsega storitve.

Za sprejem v Dom je potrebno vložiti:

Prošnjo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo, ki jo vloži uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik oz. pooblaščenec. Prošnjo mora uporabnik lastnoročno podpisati. V primeru podpisa zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca, le-ta predloži odločbo pristojnega organa ali pooblastilo o zastopanju.
Mnenje o zdravstvenem stanju, ki ne sme biti starejše od enega meseca.
Pisno izjavo o načinu plačila storitve s strani tretje osebe.

Dokumentacijo je mogoče poslati po pošti, preko elektronske pošte v PDF obliki na naslov vloge@dud.si ali oddate osebno, v zaprti kuverti, na recepcijo Doma ali v socialno službo.

Obrazce si lahko natisnete TUKAJ ali na spletni strani www.ssz-slo.si

PRIHOD V NAŠ DOM

Z dnem prihoda v naš Dom boste postali član velike družine 162 stanovalcev in 80 sodelavcev. Sprejem se opravi z dnem, ki je določen v sklenjenem dogovoru. Na dan sprejema, sprejmeta stanovalca v Domu socialna delavka in diplomirana medicinska sestra. Stanovalca se predstavi v neposredno skupnost, kjer bo bival, predstavi se osebje, način življenja v Domu ter se istočasno informira tudi svojce, ki pomembno sestavljajo socialno mrežo stanovalca. Vse udeležene se seznani z osnovnimi določili Hišnega reda.

Stanovalci v Dom prinesejo svoje osebno perilo in garderobo. Stanovalec in svojci ob sprejemu medicinski sestri predložijo zdravstveno izkaznico ter vso potrebno zdravstveno dokumentacijo, socialni delavki pa vse ostale potrebne podatke.

Želimo, da bi bivanje v Domu čim bolj prilagodili navadam in potrebam uporabnika, zato si s skupnim sodelovanjem zaposlenih prizadevamo, da dosežemo čim boljše pogoje za življenje in počutje.

Naš hišni red si lahko ogledate TUKAJ.

Stanovalci v Dom prinesejo svoje osebno perilo in garderobo, ki jo označimo v Domu. Poleg osebnih predmetov s seboj prinesejo tudi zdravstveno izkaznico, ki jo predajo diplomirani sestri ter vse predhodno prejete obrazce, ki jih predajo socialni delavki.

Želimo, da bi bivanje v Domu čim bolj prilagodili navadam in potrebam uporabnika, zato si s skupnim sodelovanjem zaposlenih prizadevamo, da dosežemo čim boljše pogoje za življenje in počutje.

ODHOD IZ DOMA

Stanovalec ali njegov zakoniti zastopnik lahko brez obrazložitve kadarkoli vloži predlog za odpust. Odhod iz Doma pomeni odstop od Dogovora o zagotavljanju storitev institucionalnega varstva. Odpovedni rok znaša 5 dni.

V primeru odhoda se sklene sporazumna razveza dogovora, obvesti se tudi pristojni Center za socialno delo.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI STANOVALCEV DOMA

Pravice in obveznosti stanovalcev so natančno opisane v “Hišnem redu“, ki ga prejme vsak stanovalec ob sprejemu v Dom. Vsak dan znova se v Domu upokojencev Domžale trudimo, da bi zgradili trdne in zaupanja vredne medsebojne odnose. Trudimo se, da Dom našim zaposlenim ne predstavlja zgolj delovnega mesta in našim stanovalcem zgolj postelje. Prizadevamo si, da naši stanovalci Dom začutijo kot svoj dom, kjer so upoštevane njihove želje, pričakovanja, vrednote in pravice. Za ustvarjanje zadovoljstva so neposredno odgovorni vsi, stanovalci in delavci.

Vabimo vas, da pripombe, pobude, mnenja in pohvale, sproti naslavljate na odgovorne osebe doma, strokovne delavce in sodelavce, saj si oboji želimo znotraj našega partnerskega odnosa vzajemnega sodelovanja in hitrega reševanja nesporazumov.

NASTANITEV IN BIVANJE

V Domu upokojencev Domžale je na voljo 115 sob s skupno 162 ležišči. Stanovalci bivajo v treh nadstropjih in eno ter dvoposteljnih sobah.

Poleg osnovne oskrbe se v Domu organizirajo tudi aktivnosti in dejavnosti, ki stanovalcem omogočajo medsebojno povezovanje, ustvarjanje novih vezi in kvalitetno življenje stanovalcev v Domu.

To se odraža predvsem v:

Ohranjanju osebne integritete,
Ohranjanju samostojnosti,
Svobodnem izbiranju in odločanju,
Vzajemnem sodelovanju.
V času bivanja v Domu lahko stanovalci izrazijo željo tudi po dodatnih storitvah, ki jih Dom nudi. Dodatne storitve so navedene v sklopu cenika in jih je moč dobiti pri socialni delavki, vodji zdravstvene nege in oskrbe in pri direktorici Doma.
Dom je dolžan stanovalce informirati o odločitvah, ki so za njih pomembne. Sem sodijo: cene storitev, spremembe cene storitev, predvidena investicijska dela, spremembe programov dela, zapisniki sveta stanovalcev… Splošne informacije so posredovane preko obvestil na oglasnih deskah, po zvočniku, v domskih Utrinkih, na sestankih s stanovalci in s svojci. Pomembne informacije za stanovalce se posredujejo osebno.

PLAČEVANJE OSKRBE

Podlaga za izračun cene osnovne oskrbe je Pravilnik

o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Cene oskrbe I v dvoposteljni sobi (standardni bivalni prostor) sprejme svet doma. Ceno dodatnih storitev določa svet Doma. Ceniki so objavljeni na spletni strani Doma in oglasni deski. Poleg tega se ceniki lahko dobijo tudi na recepciji doma ali pri socialni delavki.

Ob sprejemu se s stanovalcem in plačniki oz. do plačniki sklene Dogovor o zagotavljanju storitev institucionalnega varstva. Z Dogovorom se uredijo vsa bistvena vprašanja izvajanja storitve, zlasti pa vrsta oskrbe, začetek izvajanja storitve, obseg storitve, cena storitve, osebe, ki bodo storitev plačevale in pogoji za spremembe in prenehanje veljavnosti dogovora. Poleg uporabnika storitev oz. njegovega zakonitega zastopnika, Dogovor podpiše tudi plačnik oz. do-plačnik storitev. Priloga Dogovora je tudi izjava o plačilu oz. doplačilu, ki jo podpiše plačnik oz. do-plačnik storitev.

POSTOPEK V PRIMERU SMRTI

Če negovalno in zdravstveno osebje opazi, da se stanovalec poslavlja, nemudoma pokličejo svojce.

Ob smrti svojce obvešča vodja zdravstveno negovalne enote oz. dežurna medicinska sestra, ki jih pospremi v mrliško vežico. Tam se svojci lahko dostojno poslovijo od umrlega.

Od stanovalca se v mrliški vežici lahko poslovijo tudi ostali stanovalci Doma.

Ob vhodu pri informatorju se ob smrti stanovalca izobesi tudi parta. Tako se na spoštljiv način obvesti vse, da se je stanovalec poslovil.

POGOSTA VPRAŠANJA IN OGDOVORI

KAKŠEN JE POSTOPEK SPREJEMA V VAŠ DOM?

Postopek se prične z vložitvijo prošnje za sprejem v institucionalno varstvo. Prošnja naj bo podpisana s strani vlagatelja, če pa le-ta tega ne zmore, pa s strani zakonitega zastopnika. Popolna prošnja vsebuje tudi zdravniško potrdilo ter izjavo o plačilu oskrbnih stroškov. Če je prošnja nepopolna, komisija prosilca pozove, da prošnjo dopolni. Popolne prošnje uvrsti v čakalno vrsto in Vas (prosilca ali njegovega zakonitega zastopnika) o tem pisno obvesti.

KOLIKO ČASA TRAJA ČAKALNA DOBA ZA SPREJEM V DOM? – KAKŠNA JE ČAKALNA DOBA ZA SPREJEM V DOM?

Točno čakalno dobo je težko napovedati, saj je le – ta odvisna od števila prostih mest, ki se v določenem obdobju sprostijo.

ALI LAHKO ISTOČASNO, KO VLOŽIMO PROŠNJO ZA SPREJEM V VAŠ DOM, PODAMO PROŠNJO TUDI V OSTALE DOMOVE?

Seveda, če je nujnost in potreba sprejema velika, je priporočljivo vložiti prošnjo za sprejem v več domov, seveda v tiste domove, kamor bi prosilec želel priti. Tako je večja verjetnost hitrejšega sprejema. Ko se v katerem od teh domov sprosti prosto mesto, je priporočljivo, da se v ostale domove sporoči, da sprejem ni več aktualen.

KAKŠNI SO KRITERIJI SPREJEMA V DOM?

Pri sprejemih se upošteva:

vrstni red/ datum prošnje,
bližina stalnega bivališča uporabnika in njegovih svojcev (bližje območje, drugo),
zdravstveno stanje uporabnika,
socialni razlogi

KAJ V PRIMERU, ČE TRENUTNO ŠE NE POTREBUJEMO SPREJEMA V VAŠ DOM, VENDAR SE ZAVEDAMO, DA BO V BLIŽNJI PRIHODNOSTI PRIŠLO DO TE POTREBE?

V tem primeru je priporočljivo, da se vloži prošnjo za sprejem v dom ter se v primeru nastanka potrebe po bivanju sporoči socialni službi doma o novonastali situacij.

KAKO POTEKA DAN V VAŠEM DOMU?

Potek dneva je odvisen od stanja stanovalca ter od njihovih potreb in želja. Če stanovalec zmore, se zjutraj uredi in v jedilnici pozajtrkuje. Nato imamo organizirano skupinsko telovadbo po enotah Doma. Po telovadbi je čas za različne aktivnosti v okviru organiziranih dejavnosti, delovne terapije ter individualne fizioterapije. Po kosilu stanovalce največkrat obiščejo svojci, prijatelji in znanci. Čas je namenjen tudi za ostale aktivnosti, ki si jih stanovalci organizirajo sami, skupinsko ali s pomočjo obiskovalcev.

Poleg vsakodnevnih, utečenih aktivnosti in dejavnosti organiziramo prireditve, glede na čas, v katerem smo: organizirano praznovanje praznikov, rojstnih dni, mesečno organiziramo določene prireditve in obiske zunanjih obiskovalcev, ki nam radi predstavijo lastna znanja in posebne zmožnosti ter se predstavijo na poseben način

KAKO JE POSKRBLJENO ZA ZDRAVSTVENO STORITEV, KO OSEBA PRIDE V VAŠ DOM?

S sprejemom v Dom stanovalec dobi možnost zamenjave osebnega zdravnika, saj je tako najbolj koristno in praktično. V našem Domu je vsakodnevno prisotna splošna zdravnica, enkrat tedensko specialist psihiater ter na štirinajst dni specialistka fiziatrinja. Vsi omenjeni zdravniki so namenjeni obravnavi stanovalcev ter pogovoru s svojci, če le ti želijo.

KAKO HITRO SE LJUDJE NAVADIJO NA BIVANJE V DOMU?

Ker smo si ljudje zelo različni, tudi zelo različno reagiramo na spremembe. Ker je sprejem v Dom velika sprememba v življenju človeka, več ali manj potrebujejo določeno obdobje, da se navadijo na nov način življenja. Pri tem smo v pomoč strokovni delavci Doma, zelo pa je dobrodošlo sodelovanje in pomoč najbližjih svojcev, saj človeka najboljše poznajo ravno oni.

Večina novo-sprejetih stanovalcev se dokaj lepo prilagodi na novo življenje, so pa tudi ljudje, ki ne zmorejo sprejeti novega načina življenja. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšen odnos do življenja v Domu so ljudje imeli že v preteklosti.

KAKO SVOJCI LAHKO PRIPOMOREJO K TEMU, DA BO STANOVALEC LAHKO KVALITETNO BIVAL PRI VAS?

Zelo lepo je, če se svojci zmorejo vključiti v domsko sobivanje. Svojci so edina tesna vez s »starim« načinom življenja ter stanovalca najbolj poznajo. Tako so lahko v veliko pomoč pri prepoznavanju potreb in želja stanovalcev, če tega sami ne zmorejo več izraziti. Svojci lahko dajejo občutek, da je stanovalec še vedno povezan z njihovo skupnostjo in ima še vedno isto socialno mrežo, kot jo je imel do sprejema. Z obiskovanjem in morebitno pomočjo pri vsakodnevnih opravilih svojci prinesejo stanovalcu občutek nepozabljenosti, željenosti, spoštovanja in imajo tako lahko večjo kvaliteto življenja tudi v bodoče.

KAKO SE DOLOČI OSKRBA V DOMU? KAJ V PRIMERU, ČE SE ZDRAVSTVENO STANJE V ČASU BIVANJA SPREMENI, KAKO TO VPLIVA NA OSKRBO IN PLAČEVANJE OSKRBNIH STROŠKOV?

Tik pred sprejemom sklenemo Dogovor o zagotavljanju storitev institucionalnega varstva. V Dogovoru je določena vrsta storitve, ki jo bo bodoči stanovalec potreboval. Ta določena oskrba je zgolj informacijske narave, saj dejansko ne moremo vedeti, kaj bo stanovalec v resnici potreboval. V mesecu dni Komisija za sprejem, premestitev in odpust preveri njeno ustreznost in potrdi določeno oskrbo ali predlaga morebitno spremembo. V kolikor predlagano spremembo potrdi, jo predlaga uporabniku, od njega pridobi soglasje in nato z njim sklene Dodatek k Dogovoru. Komisija sproti spremlja ustreznost opravljanja storitev uporabnika in glede na spremenjene okoliščine uporabniku zagotovi drugačen obseg ali drugo vrsto storitve, ki jo izvaja zavod.

V Domu upokojencev Domžale imamo oblikovane pakete oskrbe I, II, IIIa, IIIb, ter IV. Glede na to, kakšno storitev stanovalec potrebuje, se ga razporedi v ustrezen paket oskrbe. Glede na paket oskrbe je oblikovana tudi cena storitev. Cene storitev so objavljene v ceniku Doma upokojencev Domžale.

DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE je javno socialni varstveni zavod, ki ima lokacijo v samem centru mesta, dostop do njega je preprost tako z avtoceste (1 km), kot tudi po regionalnih cestah iz smeri gorenjske, Kamnika, štajerske ali ljubljanske strani.