Sporočilo za javnost Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

𝗭 𝗶𝘇𝗷𝗲𝗺𝗻𝗶𝗺 𝘁𝗿𝘂𝗱𝗼𝗺 𝘇𝗮𝗽𝗼𝘀𝗹𝗲𝗻𝗶𝗵 𝘃 𝗱𝗼𝗺𝗼𝘃𝗶𝗵 𝘇𝗮 𝘀𝘁𝗮𝗿𝗲𝗷𝘀̌𝗲 𝘇𝗮𝘇̌𝗶𝘃𝗲𝗹𝗮 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗮 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗮 𝘃 𝗶𝗻𝘀𝘁𝗶𝘁𝘂𝗰𝗶𝗷𝗶

Čim prej je treba rešiti še odprte dileme, poenostaviti postopke ter pristopiti k reševanju kadrovske krize.

𝗦𝗸𝘂𝗽𝗻𝗼𝘀𝘁 𝘀𝗼𝗰𝗶𝗮𝗹𝗻𝗶𝗵 𝘇𝗮𝘃𝗼𝗱𝗼𝘃 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝗶𝗷𝗲 𝗷𝗲 𝗻𝗮 𝗱𝗮𝗻𝗮𝘀̌𝗻𝗷𝗶 𝗸𝗼𝗻𝗳𝗲𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 𝘇𝗮 𝗻𝗼𝘃𝗶𝗻𝗮𝗿𝗷𝗲 𝗶𝘇𝗽𝗼𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝗹𝗮 𝗶𝘇𝗷𝗲𝗺𝗲𝗻 𝘁𝗿𝘂𝗱 𝘇𝗮𝗽𝗼𝘀𝗹𝗲𝗻𝗶𝗵 𝘃 𝗱𝗼𝗺𝗼𝘃𝗶𝗵 𝘇𝗮 𝘀𝘁𝗮𝗿𝗲𝗷𝘀̌𝗲, 𝗱𝗮 𝗷𝗲 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗯𝗹𝗶𝘇̌𝗻𝗼 𝟭𝟵.𝟬𝟬𝟬 𝘀𝘁𝗮𝗻𝗼𝘃𝗮𝗹𝗰𝗲𝘃 𝘃 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘃𝗶𝗱𝗲𝗻𝗲𝗺 𝗿𝗼𝗸𝘂 𝗶𝗻 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝘃𝗲𝗰̌𝗷𝗶𝗵 𝘁𝗲𝘇̌𝗮𝘃 𝗽𝗿𝗲𝘀̌𝗹𝗼 𝘃 𝗻𝗼𝘃 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲. 𝗦 𝗽𝗿𝗲𝘃𝗲𝗱𝗯𝗼 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗼𝗷𝗲𝗰̌𝗶𝗵 𝘀𝘁𝗮𝗻𝗼𝘃𝗮𝗹𝗰𝗲𝘃 𝗶𝗻 𝘇𝗮𝗴𝗼𝗻𝗼𝗺 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲 𝘃 𝗶𝗻𝘀𝘁𝗶𝘁𝘂𝗰𝗶𝗷𝗶 𝗷𝗲 𝘂𝗿𝗲𝘀𝗻𝗶𝗰̌𝗲𝗻 𝘇𝗮𝗱𝗻𝗷𝗶 𝗺𝗲𝗷𝗻𝗶𝗸 𝗽𝗿𝗶 𝘂𝘃𝗮𝗷𝗮𝗻𝗷𝘂 𝗻𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝗮, 𝗮 𝘃 𝗹𝗲𝘁𝗼𝘀̌𝗻𝗷𝗲𝗺 𝗹𝗲𝘁𝘂 𝗯𝗼 𝘁𝗿𝗲𝗯𝗮 𝗸𝗮𝗿 𝗻𝗮𝗷𝗵𝗶𝘁𝗿𝗲𝗷𝗲 𝗿𝗲𝘀̌𝗶𝘁𝗶 𝘀̌𝗲 𝗻𝗲𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗮 𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗮 𝘃𝗽𝗿𝗮𝘀̌𝗮𝗻𝗷𝗮, 𝗼𝗱𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝘁𝗶 𝗻𝗲𝗷𝗮𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗶𝗻 𝗽𝗼𝗲𝗻𝗼𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝘁𝗶 𝗽𝗼𝘀𝘁𝗼𝗽𝗸𝗲, 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘃𝘀𝗲𝗺 𝗽𝗮 𝗽𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲𝘁𝗶 𝘇𝗮 𝗼𝗯𝗰̌𝘂𝘁𝗻𝗼 𝗸𝗮𝗱𝗿𝗼𝘃𝘀𝗸𝗼 𝗼𝗸𝗿𝗲𝗽𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗶𝗺𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷𝘀̌𝗲 𝗻𝗮𝗴𝗿𝗮𝗷𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘇𝗮𝗽𝗼𝘀𝗹𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗿𝗶 𝘃𝘀𝗲𝗵 𝗶𝘇𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗶𝗵 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲.

»Razmere v domovih za starejše so bile v zadnjih treh mesecih zelo zahtevne. Delo, ki so ga opravili naši sodelavci, ni bilo lahko, saj so morali najprej pridobiti soglasja za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe, nato pa za približno 19.000 stanovalcev pripraviti osebne načrte ter jih njim in njihovim svojcem individualno predstaviti. Posebej naporno je bilo delo v decembru, saj so posamezni domovi potrebne podatke dobili šele po 20. decembru in so se osebni načrti pripravljali praktično do zadnjega dneva v letu. Kljub časovni stiski so delo opravili v predvidenem roku in strokovno. Vsi stanovalci, ki so se želeli vključiti v nov sistem, so zaradi zavzetosti naših zaposlenih lahko to tudi storili. Na tem mestu se jim zato še enkrat zahvaljujem za opravljeno delo,« je povedala 𝗩𝗮𝗹𝗲𝗿𝗶𝗷𝗮 𝗟𝗲𝗸𝗶𝗰́ 𝗣𝗼𝗹𝗷𝘀̌𝗮𝗸, predsednica Skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

»V decembru je bilo zelo intenzivno tudi sodelovanje z Ministrstvom za solidarno prihodnost in drugimi deležniki, v okviru katerega nam je uspelo zapreti kar nekaj odprtih vprašanj, povezanih z oprostitvami plačil namestitve in prehrane pri socialno ogroženih posameznikih, izmenjavo podatkov med izvajalci in ZZZS-jem, poplačilom zimskega regresa za koncesionarje v javni mreži, pravicami uporabnikov dnevnih centrov in začasnim znižanjem zahtevane stopnje znanja jezika za tuje delavce. A izzivi pred nami terjajo nekatere nujne spremembe oziroma izboljšave sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je treba debirokratizirati s poenostavitvijo postopkov ocenjevanja upravičenosti in izdajanja odločb ter kadrovsko okrepiti z ustreznim nagrajevanjem zaposlenih,« je dodala Lekić Poljšak. “Anomalija, ki jo je vsekakor treba najprej odpraviti, je sklepanje osebnih načrtov, kjer storitve v okviru dodeljene pravice drobimo na minute. Osredotočanje na norme in čas vodi v izgubo človečnosti in dostojanstva, zato takšen pristop ni sprejemljiv.”

𝗢𝗱𝗽𝗿𝘁𝗮 𝘃𝗽𝗿𝗮𝘀̌𝗮𝗻𝗷𝗮 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗮𝗷𝗼 𝗰̌𝗶𝗺𝗽𝗿𝗲𝗷𝘀̌𝗻𝗷𝗲 𝗿𝗲𝘀̌𝗶𝘁𝘃𝗲
V nadaljevanju so predstavniki Skupnosti izpostavili še nekatera odprta vprašanja.

»Skrbijo nas opozorila Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, da bodo upravičenci na novo odločbo o dolgotrajni oskrbi morali čakati devet ali več mesecev. To je predolgo in za uporabnike nesprejemljivo. Da bi pohitrili postopke, predlagamo, da se v ocenjevanje upravičenosti pogodbeno vključijo tudi strokovnjaki iz domov za starejše, kar zakon že danes omogoča. Na ta način bi postopke bistveno pohitrili in omogočili, da so odločbe izdane pravočasno, centri za socialno delo pa bi bili vsaj v tem delu razbremenjeni,« je povedala 𝗺𝗮𝗴. 𝗠𝗲𝗹𝗶𝘁𝗮 𝗭𝗼𝗿𝗲𝗰, predsednica Upravnega odbora Skupnosti.

Zorec je v nadaljevanju izpostavila še dolgotrajne postopke ob spremembi potreb uporabnika, kjer je treba vložiti novo vlogo, v vmesnem času pa stroške potrebnih storitev nosi uporabnik, ter nujnost čim hitrejšega sprejema pravilnika, ki bo jasno uredil in poenotil postopke pri sprejemih in čakalnih vrstah. Prav tako sistemsko še niso urejeni sprejemi na varovane oddelke, čeprav so potrebe po tovrstnih namestitvah velike.

𝗗𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗮 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗮 𝗻𝗮 𝗱𝗼𝗺𝘂: 𝗿𝗮𝘇𝗸𝗼𝗿𝗮𝗸 𝗺𝗲𝗱 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗰𝗮𝗺𝗶 𝗶𝗻 𝘇𝗺𝗼𝗴𝗹𝗷𝗶𝘃𝗼𝘀𝘁𝗺𝗶 𝗶𝘇𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗲𝘃
𝗠𝗮𝗿𝘁𝗶𝗻 𝗞𝗼𝗽𝗮𝘁𝗶𝗻, direktor Zavoda Pristan, je predstavil dolgotrajno oskrbo na domu, ki uporabnikom prinaša pomembno širitev pravic z več urami storitev, z zdravstveno nego ter storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

»A brez dodatnih kadrov te pravice v praksi ne bodo mogle zaživeti. Za ponazoritev stanja je koristna primerjava s pomočjo na domu, ki jo je konec leta 2024 uporabljalo nekaj več kot 9000 uporabnikov, storitve pa je izvajalo približno 1200 zaposlenih. Že takrat je bilo na čakalnih seznamih več kot 1400 ljudi, uporabniki pa so mesečno v povprečju prejeli 19,4 obiska, pri čemer je en obisk trajal 46,3 minute. Zakon o dolgotrajni oskrbi uporabnikom prinaša od 20 do 110 ur storitev mesečno, kar je velik preskok. A realnost je, da lahko danes na terenu zagotovimo približno toliko ur, kot smo jih zagotavljali že prej, ponekod le nekoliko več,« je povedal Kopatin.

»To pomeni, da se sistem že v izhodišču sooča z razkorakom med zakonsko opredeljenimi pravicami in dejanskimi izvajalskimi zmogljivostmi. Gre za strukturni primanjkljaj, ki se ne bo odpravil sam od sebe, temveč zahteva ciljno usmerjene kadrovske, organizacijske in finančne ukrepe. Brez pravočasne krepitve terenskih ekip, izboljšanja pogojev dela ter dolgoročnega načrtovanja zaposlovanja obstaja tveganje, da bodo uporabniki sicer formalno upravičeni do obsežnih storitev, vendar jih v praksi ne bodo mogli prejemati v obsegu in kakovosti, kot ju določa zakon. To ne predstavlja zgolj operativnega izziva za izvajalce, temveč sistemsko vprašanje, ki neposredno vpliva na zaupanje ljudi v nov model dolgotrajne oskrbe.«

»Če želimo, da dolgotrajna oskrba na domu postane resnična alternativa institucionalnemu varstvu in ne zgolj prehodna rešitev na papirju, moramo v tej fazi zagotoviti dovolj zaposlenih na terenu. V nasprotnem primeru se lahko znajdemo v položaju, ko bomo imeli sodoben zakon, a omejeno zmožnost njegovega izvajanja – in to bi pomenilo, da se razkorak med pravicami in realnostjo iz leta v leto še poglablja,« je zaključil Kopatin.

𝗞𝗮𝗱𝗿𝗼𝘃𝘀𝗸𝗮 𝗸𝗿𝗶𝘇𝗮 𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗲𝗻 𝗽𝗿𝗼𝗯𝗹𝗲𝗺 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲
»Kadrovska problematika je danes največji izziv dolgotrajne oskrbe. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije že leta opozarjamo: brez odločnih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev se bo sistem še naprej tiho, a vztrajno razkrajal. Če smo pred leti na razpis za delovno mesto dobili več prijav, danes pogosto ne dobimo niti ene. Danes problem ni več v pomanjkanju zakonov, strategij ali prispevkov, temveč v tem, da poklici v dolgotrajni oskrbi niso privlačni. Začetne bruto osnovne plače številnih profilov – strežnic, oskrbovalk, bolničarjev, kuharjev – znašajo med 1290 in 1500 evri bruto, kar pomeni 870 do 1000 evrov neto. Ob tem zaposleni delajo 24 ur na dan, vse dni v letu, pogosto šest dni v tednu, z obremenjujočimi vikendi in prazniki,« je povedal 𝗔𝗻𝗱𝗿𝗲𝗷 𝗦̌𝘁𝗲𝘀𝗹, predsednik Združenja direktorjev domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki deluje v okviru Skupnosti. »Vlado in sindikate zato pozivamo, da nemudoma uredijo ločen, pregleden in pravičen plačni sistem za dolgotrajno oskrbo ter zagotovijo najmanj 20 odstotkov višje osnovne plače za vse zaposlene v dejavnosti.«

𝗣𝗿𝗶𝗽𝗿𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗶 𝗻𝗮 𝘀𝗼𝗱𝗲𝗹𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘀 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗶𝗺 𝘇𝗻𝗮𝗻𝗷𝗲𝗺 𝗶𝗻 𝗶𝘇𝗸𝘂𝘀̌𝗻𝗷𝗮𝗺𝗶 𝗶𝘇 𝗽𝗿𝗮𝗸𝘀𝗲
»Nov sistem dolgotrajne skrbe je zaživel, a ga bo treba še marsikje nadgraditi. Predolgi postopki, pomanjkanje kadra in ponekod še nejasni izvedbeni okviri lahko ogrozijo uresničevanje novih pravic v praksi. Naši člani dolgotrajno oskrbo izvajajo vsak dan, zato opozarjamo na težave, predlagamo izboljšave in sodelujemo pri njenem razvoju. Naše izhodišče je jasno: če vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, morajo biti te storitve državljanom tudi dostopne – takrat, ko jih potrebujejo, in v obsegu, ki jim pripada. Pri iskanju ustreznih rešitev smo kot vedno doslej pripravljeni na nadaljnje sodelovanje z Ministrstvom za solidarno prihodnost in drugimi deležniki,« je povzel 𝗗𝗲𝗻𝗶𝘀 𝗦𝗮𝗵𝗲𝗿𝗻𝗶𝗸, sekretar Skupnosti.