Članki

S projektom ADAM bo omogočeno sistematično odkrivanje zgodnje demence

By: | Tags: | Comments: 0 | maj 17th, 2017

Med 8. majem in 7. julijem 2017, v šestih regijah po Sloveniji pod strokovnim vodstvom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani izvajajo projekt ADAM. Gre za vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence na starejši slovenski populaciji. Projekt v tem tednu izvajajo tudi v Domu upokojencev Domžale.

Na novinarski konferenci, ki je potekala v Domu upokojencev Domžale in na kateri so sodelovali Jurij Dreo – NLP – Inštitut za nevro-lingvistično programiranje, David Krivec, generalni sekretar Spominčice, mag. Manuel Kuran, Co-founder&CEO, mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale in dr. Franc Habe, Društvo Šola zdravja, so najprej izpostavili, da demenca postaja vedno večji problem sodobne družbe, saj število bolnikov, zaradi staranja prebivalstva, strmo narašča. Po besedah voditeljice novinarske konference Cvete Zalokar, v svetu živi več kot 47,5 milijonov ljudi z demenco: »V Sloveniji število obolelih ocenjujemo na več kot 32.000, za njih pa skrbi kar 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev in drugih. Demenca torej ni le zdravstveni problem, ampak močno obremenjuje širšo družbo kot celoto.« Gre za epidemijo, za katero je po besedah Cvete Zalokar treba razlog iskati zaradi staranja prebivalstva, obstaja pa tudi kakšen medicinski razlog, ki pospešuje to vrsto bolezni. V nadaljevanju je izpostavila projekt Alzheimer cafee, ki poteka v Domžalah. Gre za pogovore o demenci in zadnjih štirih letih so jih izvedli že 30. Na pogovorih so gostili strokovnjake, ki so udeležencem teh pogovorov podali številne koristne nasvete, kako se soočati z demenco. Bodo morali pa besedah Cvete Zalokar sedaj narediti korak naprej. Eden izmed korakov je tudi dnevni center v Domžalah. Pri tem pa bi morala vsekakor sodelovati tudi lokalna skupnost.

 

Projekt ADAM, vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence na starejši slovenski populaciji je predstavil mag. Manuel Kuran, ki je povedal, da ima projekt tri namene: ozaveščati širšo in tudi strokovno javnost glede naraščajoče problematike demence ter s tem tudi pripomoči k zmanjšanju stigme te bolezni. izvajati presejalne teste spominskih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence in omogočiti aplikativno znanstveno-raziskovalno delo usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo EEG tehnologije Projekt poteka pod strokovnim vodstvom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter pod nadzorom a slovenskega nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, dr. med. V sklopu projekta ADAM pa bo obravnavano cca. 450 starejših posameznikov v starosti od 60 – 90 let.

mag. Manuel Kuran

Jurij Dreo je dejal da bo projekt doprinesel k medicinskem pomenu in sicer v zgodnjemu odkrivanju te bolezni in nato v učinkovitem zdravljenju. Po njegovih besedah je zgodnje odkrivanje demence doprinos tudi v psihološko-socialnem smislu, saj da ljudem neke jasne informacije, kako se bo njihovo življenje odvijalo v bodoče. Vsak bolnik ima pravico biti dobro informiran o svojem stanju, da se bo s temi problemi soočil v prihodnosti, kot tudi seveda njegovi svojci. Tretji razlog zakaj so uvedli ta projekt, pa je po besedah Jurija Drea v namene znanstveno raziskovalnega dela: »ADAM razvijamo, testiramo in uvajamo neke nove pristope, za katere upamo, da bodo pomagali zdravnikom pri zgodnji diagnostiki demence.«

Jurij Dreo in Cveta Zalokar

David Krivec, generalni sekretar Spominčice, je dejal, da so leta 2012 pričeli z Alzheimer caffeji. Cilj tega projekta je v tem, da je potrebno primarno obveščati javnost o demenci, da se bolezen čim prej prepozna, da se poišče pomoč, ko je še čas za to: »Tukaj se zelo dobro navezujemo na projekt ADAM, ki ima cilj ozaveščanje o demenci. Se pravi, prepoznavanje demence in iskanje pomoči.«

David Krivec

»Pri nas v domu imamo 170 stanovalcev, od tega jih je okrog 40% z diagnozo demence. Pri našem delu vidimo, da se z največ stiskami res srečujejo svojci. Ravno zato je potrebno ozaveščanje in zato smo tudi pri nas odprli vrata, da projekt ADAM poteka pri nas. Pomembno je, da se o tem čim več govori in piše«, je povedala mag. Nataša Zalokar. Ob tem je dodala, da pri njih razmišljajo o SOS telefonu, ki bi bil namenjen ljudem, ki skrbijo doma za dementne osebe. Znanja v domu o osebah z demenco imajo v domu veliko. 

Mag. Nataša Zalokar

Sogovorniki so se strinjali, da bi bilo potrebno po vseh lokalnih skupnostih poskrbeti za oskrbo v skupnosti. Na institucionalni ravni je za to poskrbljeno. Kar manjka je oskrba v skupnosti. To so oblike dnevnega varstva, oskrbe v domačem okolju. Ob tem je David Krivec dejal, da v njihovi organizaciji takšno pristop poskušajo izvajati v obliki družabništva na domu in sicer organizirajo prostovoljce, ki hodijo na dom. Dr. Habe je izpostavil Društvo Šola zdravja, ki po vsej Sloveniji vključuje 3.800 članov. Namen jutranje telovadbe pa po besedah dr. Habeta ni samo fizični temveč tudi psihološki. Gre za obliko prijetnega druženja, saj vse to, kar udeleženci telovadbe doživijo zjutraj, s seboj odnesejo v nov dan.

Kaj je vsebina projekta ADAM
Prostovoljci so povabljeni k izpolnitvi različnih testov (vprašalniki, intervjuji, EEG meritve itd.), –, ki ocenjujejo spominske in miselne sposobnosti ter drugo delovanje njihovih možganov. Vsi udeleženci v raziskavi bodo pridobili povratno informacijo o svoji trenutni spominski kondiciji na podlagi uveljavljenih mednarodnih presejalnih testov za odkrivanje zgodnjih oblik demence (MoCA test) Podatki bodo anonimizirani in pridobljeni v skladu s standardi raziskovanja ter bodo uporabljeni zgolj za raziskovalne namene projekta Adam ter posredovanje povratne informacije udeleženim prostovoljcem, vključenim v projekt. Sodelovanje v projektu je brezplačno.

Kaj je cilj projekta ADAM?
Končni cilj projekta ADAM je razviti učinkovit vsakoletni preventivni presejalni program za sistematično zgodnje odkrivanje alzheimerjeve demence v Sloveniji, po vzoru programov SVIT, DORA in ZORA ter tudi omogočiti razvoj novih metod diagnostike te bolezni s pomočjo EEG tehnologije.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar, Miro Pivar; Video: Miro Pivar

 

Fotogalerija